fbpx

PREHRANSKI DNEVNIK

Dnevnik prehrane. Nek zapis (fizičen ali elektronski) vsega, kar pojeste. Zdi se hudičevo težko, pisati vse kar daste vase, to delajo samo največji obsedenci z hrano in fitnesom in tega vi sigurno ne potrebujete, je tako?

Najprej poglejmo zakaj bi sploh kdo beležil svojo prehrano.

1. Brez informacij smo v temi.

To velja vsepovsod. Nekateri se morda še spomnite potovanja z avtom brez navigacije. Kako težko je najti cilj, če ne veš kje si, ne veš v katero smer in kako daleč je še potrebno priti. Zamislite si pot iz Slovenije v Anglijo, vendar brez vseh oznak na cestah. Brez zemljevida, brez navigacije in brez števca za nivo goriva. Peljete v neko splošno smer, stojite na vsaki črpalki (“ziher, je ziher”) in ne veste kdaj in kako boste prišli do končne destinacije.

Enako velja za prehrano. Imate cilj. Pa naj bo to shujšati, pridobiti mišice ali pa samo izboljšati zdravje. Ne veste pa koliko pojeste, kaj pojeste in kaj to pomeni za vas. In preden rečete, da pa vi veste točno kaj pojeste, se poskusite spomniti, kaj vse ste pojedli čez cel dan prejšnjo soboto.

No, se spomnite vsega?

Dnevnik prehrane vam te informacije poda na pladnju. Za vsak dan veste kaj in koliko ste pojedli in te informacije so pri doseganju kakršnegakoli cilja kot navigacija, ki vam pove natančno kje ste, kam greste, kako hitro, ter kako dolgo boste potrebovali do cilja. 

2. Nauči vas razmišljanja o hrani.

Koliko kalorij ima vrečka čipsa? Kako zgleda 100g piščanca in 150g riža? Koliko beljakovin dobite iz enega jajca? Kaj vse vsebuje lazanja? Vsa ta vprašanja imajo zelo enostavne odgovore (pri večini je dovolj pogled na etiketo), vendar jih nihče od nas pri prehrani niti ne postavi, čeprav so ključnega pomena za razumevanje zdrave prehrane. 

Če vam povem, da ima velika solata v gostilni lahko tudi 1000 in več kalorij, medtem ko lahko ima dober burger (ta pravi, veliki) okoli 800 kalorij, vi pa hujšate, bi vseeno raje solato? Razumevanje, kaj določena živila pomenijo za nas je velik faktor pri odločanju o najboljši prehrani za nas in dnevnik prehrane vas dobesedno prisili, da o hrani razmišljate.

3. Ima dober psihološki učinek.

Če hujšate, poskusite pisati dnevnik in boste videli koliko težje je pojesti tortico, če veste, da jo boste mogli vpisati v dnevnik. Koliko bolj realna je tista vrečka čipsa ko je enkrat na papirju. Nič ni narobe če se tu in tam znajde kaj takšnega v dnevniku, ampak ponavljam: ko je napisano, veste kaj to pomeni za vaše dnevne in tedenske cilje. Hrano vzame iz periferije in jo postavi direktno pred vas, da je ne morete pozabiti.

Beleženje prehrane torej ni samo za vrhunske športnike in obsedene fitneserje, ampak je odličen pripomoček, ki vas nauči razmišljanja o prehrani, ter vam poda potrebne informacije za doseganje ciljev.

Kako si lahko beleženje hrane olajšamo?

questions, answers, question mark

Ponovimo torej zakaj pisanje prehranskega dnevnika deluje:

– Pri doseganju ciljev potrebujete informacije, o tem kaj in koliko pojeste

Vas nauči razmišljanja o hrani

Ima dober psihološki učinek na prehranjevalne vzorce

“Ampak pisanje vsega kar pojem je hudičevo težko. Nimam vedno zvezka s sabo, ali pa samo na hitro pojem in nimam časa še za beleženje, prav tako pa niti ne vem, koliko gramov česa imam na krožniku.”

Poglejmo kaj se da narediti:

  1. Nimam vedno zvezka s sabo. V letu 2021 pa zagotovo imate mobilni telefon z fotoaparatom. Tukaj obstajata dve enostavni rešitvi. Prva je beleženje hrane na mobitelu, kar v beležnici ali pa v kakšni aplikaciji, narejeni posebej za beleženje hrane, kot je naprimer MyFitnessPal. Druga rešitev je preprosto fotografiranje hrane (kar vas večina že tako dela za Instagram..;)), potem pa doma v miru pogledate sliko in vpišete v zvezek. Tukaj tudi pridemo do druge točke…
  2. Nimam časa za beleženje. Hudičevo tesen urnik more biti, da ni 10 sekund za slikanje krožnika preden začnete jesti. Med obrokom se tudi skoraj gotovo najde minuta, da se hrana dejansko vpiše, ampak če ni minute, tistih deset sekund za sliko zagotovo je.
  3. Ne vem koliko gramov česa je na krožniku. Najlažji način je z uporabo rok (poglej sliko). Ena dlan je med 120-150g mesa, ena pest je med 100-130g priloge in nekje 100g zelenjave. So približki, ampak dosti boljše je vedeti približno kot pa sploh ne vedeti. Drug način pa je učenje. Krompir skuhamo, damo 100g na tehtnico in vidimo, kako približno zgleda 100g krompirja. Več kot se naučimo, lažje je zapisovanje. Problem nastane pri predelanih živilih, kjer sploh ne vemo kaj vsebujejo. Tam se je potrebno posluževati prehranskih deklaracij, še boljše pa se je takim živilom izogniti.

Pri doseganju ciljev ni izgovorov. Ali si nekaj želite dovolj, da se za to potrudite, ali pa vam je pisanje “pretežko”, kar samo pomeni, da vam cilj ni dovolj pomemben. Beleženje prehrane je sprva lahko težko, nenavadno, ampak postane pa zelo enostavno in razumljivo, ko se sproti učite. Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da ko dosežete cilj, vam znanje ostane. Ko enkrat veste kako zgleda za 600 kalorij naložen krožnik, boste to vedeli za vedno, tudi če si boste nehali zapisovati prehrano. Pa veselo beleženje!

 

 

Mogoče vas zanima tudi:

ČOKOLADNI ŠEJK z oreščki

Ste že poskusili šejk z oreščki namesto s sadjem? Potrebujete: 1-4 ledene kocke1⁄2 skodelice ovsenih kosmičev (namesto sadja)1 skodelica stebelne zelene2 merici proteinov v

SLADKI FRANCOSKI TOAST

FRENCH TOAST: Vsi se iz otroštva spomnimo kruha, namočenega v razžvrkljano jajce in ocvrtega v ponvi kajne? Kaj pa če vam povem,

BOLEČINA V KRIŽU

Verjetno je najbolj pogost nasvet (tudi s strani zdravnikov), ki ga dobimo ob kroničnih bolečinah v križu: »Izogibaj se dvigovanju bremen!« Pa

Scroll to Top

Izberi težavnost

Rdeča (lažja) elastika + 12 KG kettlebell
Črna (težja) elastika + 20 KG kettlebell

Izberi težavnost

Rdeča (lažja) elastika + 12 KG kettlebell
Črna (težja) elastika + 20 KG kettlebell

Izberi elastiko

Tukaj izbereš težavnost elastike, rdeča je lažja in črna je težja