Človeško črevesje naseljuje več mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv in protoz. Aktivnosti in ravnovesje oz. neravnovesje teh organizmov pa ima lahko velike posledice na zdravje in razvoj bolezni. Pri doseganju ravnovesja bakterij in mikroorganizmov v črevesju in posledično izogibanju raznim zdravstvenim težavam, nam pomagajo probiotiki.
Kaj so probiotiki?
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo pozitivne učinke na telo in zdravje. Najdemo jih v jogurtih in drugih fermentiranih živilih, prehranskih dodatkih in lepotnih produktih. Spadajo v skupino bakterij, ki pomagajo pri:
- prebavi hrane,
- uničujejo celice, ki povzročajo bolezni in pomagajo pri produkciji vitaminov in mineralov,
- pomagajo pošiljati hrano po črevesju z vplivom na živce v črevesju,
- preprečujejo drisko, ki jo povzoča zdravljenje z antibiotikom,
- zaprtosti,
- vnetju črevesja,
- sindromu nemirnega črevesja,
- prebavnih motnjah na potovanjih.
Da lahko posameznemu bakterijskemu sevu rečemo probiotik, mora izpolnjevati vsaj 2 pogoja:
- preživeti mora pot skozi želodec in žolčno kislino in
- lahko se veže na steno črevesja.
Probiotiki vsebujejo več mikroorganizmov. Najbolj pogoste in raziskane so bakterije iz skupine Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, obstajajo pa še Streptococcus, Enterococcus, Escherichia in Bacillus. Različne skupine probiotikov imajo različne učinke na človeško telo (NCCIH; 2021).
Laktobacili – ta skupina probiotikov je najbolj pogosta. Najdemo jih v jogurtih in ostalih fermentiranih hranilih. Pomagajo pri driski, dermatitisu, infekcijah vagine in pri ljudeh, ki ne prenašajo laktoze (WebMD; 2021).
Bifidobakterije – nekateri mlečni izdelki. Pomagajo lajšati sindrom nemirnega črevesja, drisko, zaprtost, … (WebMD; 2021).
Probiotične kvasovke – pomagajo pri driski zaradi rotavirusov in antibiotikov ter pri ostalih prebavnih motnjah (WebMD; 2021).
Viri probiotikov
Za nastanek probiotikov je potreben proces, imenovan fermentacija. Fermentacija je eden izmed najstarejših procesov prezervacije hrane. Najbolj enostaven opis fermentacije je, da določeno hrano spreminja v drugo – mleko v jogurt, kumarice v kisle kumarice, zelje v kislo zelje. Hrana, ki je fermentirana, gre skozi proces laktofermentacije, pri kateri se naravne bakterije hranijo s škrobom in sladkorjem v hrani, pri čemer se ustvarja mlečna kislina. Ta proces omogoča daljšo svežino hrane, ob tem pa ustvari številne encime, vitamine in bakterije, ki jih naše telo potrebuje (HMS; 2021).
Živila, v katerih najdemo probiotike:
- jogurt,
- nepasterizirano kislo zelje,
- miso,
- nekatere vrste sira,
- kefir,
- kruh z drožmi (kisli kruh)
- kisle kumarice
- prehranski dodatki – kapsule
Koliko probiotikov pa moramo zaužiti?
Ker obstaja toliko različnih oranizmov in razmerij samih probiotičnih sevov v živilih, ne obstaja enotna dnevna priporočena doza za probiotike. V kliničnih študijah običajno uporabljajo:
- Laktobacili: 10 milijard CFU (enota za tvorbo kolonij)
- Bifidobakterije: 100 milijonov do 35 milijard CFU (enota za tvorbo kolonij)
- Probiotične kvasovke: 10–20
Te doze in razmerja običajno najdemo na etiketah živil, ki vsebujejo probiotike. Študije so pokazale, da prekomerno doziranje probiotikov naj ne bi imelo resnih zdravstvenih tveganj (razen napihnjenosti in plinov). Posebaj pozorni pa moramo biti pri izbiri probiotikov v obliki prehranskih dodatkov, saj lahko proizvajalci teh dodatkov navedejo lažne podatke in doziranja, zato je priporočljivo, da te izdelke kupujemo od kakovostnih in preverjenih znamk, ali pa na spletu preverimo, če so proizvodi bili testirani v neodvisnem laboratoriju (Kliegler et. Al.; 2008).
Probiotiki in prebiotiki
Čeprav se sliši podobno, so probiotiki in prebiotiki dve popolnoma različni stvari. Kot že omenjeno, so probiotiki bakterije, ki pozitivno vplivajo na črevesje, prebiotiki pa so za človeško telo neprebavljivi ogljikovi hidrati, ki pozitivno vplivajo na delovanje črevesja. Ker jih telo ne more razgraditi, ostanejo v črevesju in služijo kot »hrana« za dobre bakterije v črevesju. Najdemo jih v sadju, zelenjavi in nekaterih polnozrnatih semenih (Collins; 2020).
Zdrava prebava je ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje. Če nas v želodcu vedno nekaj tišči, smo napihnjeni, zaprti, ali pa imamo pogosto drisko, se slabo počutimo in smo pogosto utrujeni, kar pa nas lahko privede do neaktivnega življenskega sloga in debelosti. Pri teh težavah si lahko pomagamo s probiotiki, a vsega ne bomo rešili s tabletko probiotikov in lončkom jogurta na dan. Zelo verjetno bo treba narediti določene spremembe pri prehrani in v naš vsak dan vključiti več gibanja. Kombinacija vsega tega pa nam bo omogočila boljše, zdravo in kvalitetnejše življenje.
Viri:
- https://ods.od.nih.gov/factsheets/Probiotics-HealthProfessional/
- https://www.nccih.nih.gov/health/probiotics-what-you-need-to-know
- https://www.webmd.com/vitamins/ai/ingredientmono-790/lactobacillus
- https://www.webmd.com/vitamins/ai/ingredientmono-332/saccharomyces-boulardii
- https://www.webmd.com/vitamins/ai/ingredientmono-891/bifidobacteria
- https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/how-to-get-more-probiotics
- https://www.aafp.org/afp/2008/1101/p1073.html
- https://www.webmd.com/digestive-disorders/eat-healthy-exercise
